INOVATIVNA UČNA OKOLJA IN IZKUŠNJE IZ KARANTENE

Zadnje leto in pol je naša življenja močno zaznamovala pandemija covida-19. Skorajda popolna zaustavitev javnega življenja in za večino spremenjeni pogoji dela so zahtevali številne prilagoditve v zasebnem in poklicnem življenju. Z zapiranjem vzgojno-izobraževalnih institucij ter uvajanjem vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo smo bili tudi pedagogi in andragogi postavljeni pred številne izzive. Poleg vseh zahtev po prilagoditvah vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo smo se spoprijemali tudi s stresorji, povezanimi z negotovostjo, s skrbjo za lastno zdravje in zdravje najbljižjih ter s povečanimi obremenitvami v okviru družinskih obveznosti.

V okviru PAD bomo pozornost namenili razmislekom, kako je pandemija vplivala na pedagoge in andragoge ter na njihovo vzgojno-izobraževalno delo. Poskušali bomo odgovoriti, na kakšen način in v kolikšni meri je posameznikovo učenje potekalo ob izkušnji prisilne izolacije. Pri tem bomo poudarili pomen podpore in sodelovanja z vodstvom in ostalimi strokovnimi delavci, ki je bilo, sodeč po raziskavi Kalin idr. (2020), v času krize okrepljeno, saj so se kolektivi na šolah bolj povezali, si nudili več medsebojne pomoči ter okrepili medsebojni prenos znanja.

Kot omenjajo Rupnik Vec idr. (2020), so v okviru analize izobraževanja na daljavo v času pandemije covida-19 v Sloveniji, ki jo je opravil ZRSŠ, osnovnošolski in srednješolski učitelji poučevanje na daljavo ocenili kot zahtevnejše in stresnejše od poučevanja v šoli. Izstopajo učitelji razrednega pouka, kjer jih je kar 66,1 % anketiranih odgovorilo, da je poučevanje na daljavo zanje bolj stresno od poučevanja v šoli, 28,7 % pa, da jim poučevanje na daljavo predstavlja občutno večji stres. Ker je razumevanje čustvenih odzivov na spremembe v načinih in oblikah dela pomemben dejavnik uspešnega spoprijemanja s stresom, se bomo v okviru PAD posvetili uravnavanju čustev pri delu pedagogov in andragogov. Predstavili bomo možne oblike pomoči za ohranjanje temeljnega duševnega ravnotežja ter poudarili pomembnost delovanja skupnosti v kriznih razmerah.

Posebno pozornost bomo namenili razmislekom, kako je pandemija covida-19 vplivala na naš profesionalni razvoj. Poskušali bomo odgovoriti na vprašanje, ali ima lahko sprememba dela in učenje v času covida-19 tudi pozitivne učinke na naš profesionalni razvoj ter kakšno vlogo imajo pri tem naša prepričanja in pričakovanja.

Izpostavili bomo tudi pomembnost vzgojno-izobraževalnih institucij, ki vzgajajo in izobražujejo tudi za soočanje s svetom lažnih novic, postresničnosti in teorij zarot, ki smo jim bili v obdobju pandemije še toliko bolj priča.

Iskali bomo odgovore na vprašanja, kako lahko z izbranimi projekti vzgoje z umetnostjo spodbujamo refleksijo otrok/mladostnikov o okoliščinah, v katerih so se znašli, ter na kakšne načine lahko poskušamo mlade iz pasivnega položaja premakniti v aktivno držo okoljskega aktivizma.